Problematika | EQPOWEREC

V slovenskem gospodarstvu je delež žensk na visokih in vodilnih položajih v gospodarskih in poslovnih družbah precej nižji od deleža moških. Čeprav obstajajo razlike med spoloma glede dosežkov na področju izobraževanja (pri čemer imajo ženske v povprečju višjo raven izobrazbe kot moški), le-ti niso sorazmerni s položajem žensk v gospodarskem sektorju.

V Sloveniji ženske in moški predstavljajo vsak po približno polovico prebivalstva. Med tistimi, ki diplomirajo na terciarni ravni, je več žensk (60 %) kakor moških (40 %).

Po podatkih Evropske komisije v 19 največjih slovenskih podjetjih, ki kotirajo na borzi je predsednic uprav samo 11 %, članic uprav 15 %, neizvršnih direktoric 16 % ter izvršnih direktoric 20 %. Zaposlovanje in ustvarjanje karier na visokih vodilnih položajih je zato še posebej problematično in tudi pomembno za prepoznavanje ovir in problemov, s katerimi se ženske soočajo. Za spodbujanje uravnotežene zastopanosti moških in žensk v vodilnih upravnih organih je potrebno spodbujati razprave o merjenju in ocenjevanju vertikalne segregacije, razvoju pravil in praks za rekrutiranje na mesta korporativnega upravljanja, korporativnih svetov in funkcijah za imenovanje odborov ter za razvoj ustreznih odzivov politike.

Uravnotežena zastopanost in udeležba žensk in moških v procesih odločanja je načelo vključujoče demokracije in predpogoj, brez katerega ni mogoče doseči dejanske enakosti spolov. Neizkoriščen izobrazbeni in delovni potencial žensk je pomemben vir gospodarske in družbene rasti ter razvoja, zato je polna zastopanost in udeležba žensk pri odločanju v vseh gospodarskih sektorjih ključnega pomena.

Usklajevanje družinskega in poklicnega življenja je eden najpomembnejših pogojev za ustvarjanje dejanskih enakih možnosti žensk in moških v družbi. Razlogi za trenutno stanje zastopanosti moških na vodilnih mestih odločanja v Sloveniji so strukturni in večplastni, saj temeljijo na tradicionalnih vlogah moških in žensk v družbi.

Tradicionalna delitev dela, ki se kaže v nasprotovanju moških, da si enakovredno delijo naloge, povezane z organizacijo v gospodinjstvu, pri negi in vzgoji otrok, je eden pomembnejših dejavnikov, ki ovirajo ženske pri sodelovanju v gospodarskem odločanju. Stereotip, da ženska skrbi za družino, moški pa priskrbi finančna sredstva, vsekakor predstavlja oviro, da bi ženske lahko napredovale. To doprinese k vertikalni segregaciji: ženske so premalo zastopane na mestih upravljanja, s katerih lahko napredujejo na vodilne položaje in naprej na izvršne vodstvene položaje. Tako so ženske manj visoko usposobljene, saj so jim manjkrat ponujeni srednje odgovorni položaji, ki bi jih pripravili na najvišje položaje.

V ta namen je potrebno izvajati nadaljnje ukrepe za spodbujanje enakosti spolov in s tem olajšati in pospešiti usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja. Taki ukrepi, na ravni zakonodaje in politik, lahko prispevajo k odpravi tradicionalnih vlog in stereotipov moških in žensk, prav tako pa lahko pripomorejo k spremembam v institucijah, da ne temeljijo več na zgodovinsko določenih paradigmah moči moških in življenjskih vzorcih.

Učinkovito spopadanje s stereotipnimi stališči in vedenji, ki so med najbolj zakoreninjenimi vzroki neenakosti med ženskami in moškimi na vseh področjih, je ena izmed nacionalnih prioritet. Številne raziskave – med drugim - dokazujejo, da so spolno raznolike uprave uspešnejše, saj so na ta način odločitve bolj celovite, upoštevajo se namreč potrebe in pričakovanja tako moškega kot ženskega dela populacije.

Slovenija se še vedno sooča s številnimi izzivi, kot so pomanjkanje ozaveščenosti o zakonodaji, ukrepih in pomanjkanje podpore javnosti glede vprašanj enakosti spolov. Pravice morajo biti poznane vsem, ki jih določajo, vsem, ki ljudem svetujejo glede njihovih pravic in vsem, ki imajo od teh pravic koristi. Pravice je treba uresničevati konsistentno in učinkovito. To lahko dosežemo tako, da podpremo krepitev zmogljivosti in dvigovanje ozaveščenosti, krepitev mrež in pospeševanje transnacionalnega sodelovanja. Aktivnosti za dvigovanje ozaveščenosti bodo v prvi vrsti vplivale na vodenje podjetij in imenovanje v odbore, spodbujanje žensk, da kandidirajo za vodstvene položaje, na odločevalce in javne oblasti na nacionalni in lokalni ravni, na splošno javnost ter socialne partnerje.