V Sloveniji ženske in moški predstavljajo vsak po približno polovico prebivalstva. Med tistimi, ki diplomirajo na terciarni ravni, je več žensk (60 %) kakor moških (40 %).
Po podatkih Evropske komisije v 19 največjih slovenskih podjetjih, ki kotirajo na borzi je predsednic uprav samo 11 %, članic uprav 15 %, neizvršnih direktoric 16 % ter izvršnih direktoric 20 %. Zaposlovanje in ustvarjanje karier na visokih vodilnih položajih je zato še posebej problematično in tudi pomembno za prepoznavanje ovir in problemov, s katerimi se ženske soočajo. Za spodbujanje uravnotežene zastopanosti moških in žensk v vodilnih upravnih organih je potrebno spodbujati razprave o merjenju in ocenjevanju vertikalne segregacije, razvoju pravil in praks za rekrutiranje na mesta korporativnega upravljanja, korporativnih svetov in funkcijah za imenovanje odborov ter za razvoj ustreznih odzivov politike.
Uravnotežena zastopanost in udeležba žensk in moških v procesih odločanja je načelo vključujoče demokracije in predpogoj, brez katerega ni mogoče doseči dejanske enakosti spolov. Neizkoriščen izobrazbeni in delovni potencial žensk je pomemben vir gospodarske in družbene rasti ter razvoja, zato je polna zastopanost in udeležba žensk pri odločanju v vseh gospodarskih sektorjih ključnega pomena.