Intervju: Ženske so boljše, moški tudi

2. april 2015

V aprilski številki revije Manager časnika Finance, vodja projekta EQPOWEREC, prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, odgovarja na vprašanja o ženskah in njihovih ambicijah za zasedanje vodilnih mest v gospodarstvu. 

 

Strnili smo nekaj izjav iz intervjuja:

 

"Spol ima vedno vlogo. Lahko nam pomaga, lahko tudi ne. Dejstvo je, da so akademska sfera, gospodarstvo, politika del družbe. In v družbi spol igra vlogo".

 

"Ljudje od katerih ne pričakuješ ambicij, navadno ambicij tudi ne kažejo. /.../ Torej, ženske ne kandidirajo, ker se to od njih ne pričakuje".

 

"Številni stereotipi se nam vcepijo nezavedno. Sami mislimo, da stvari, ki smo jih nenaklonjeni, ne počnemo. /.../ Ne diskriminirate zavestno, tega si ne želite. Na vas vplivajo predsodki, ki so vam bili vcepljeni skozi življenje".

 

"Zdi se mi nestrpno do žensk, posebno v Evropi, kjer imamo 60 odstotkov ženskih diplomantk, če govorimo, da so ženske izbrane zaradi spola. Spolne kvote ne omogočijo nesposobnim in neuspešnim ženskam, da pridejo na položaj, ampak omogočijo, da niso spregledane, čeprav so uspešne in izobražene.Osnova zahteva je seveda, da postavimo na najpomembnejša mesta najuspešnejše ljudi".

 

"Zakona ne smemo vedno gledati kot prisilo. Ali dvomimo o smiselnosti varnostnega pasu? Ne. A zaradi nekakšnega občutka, da nas ovira, smo potrebovali zakon, ki nas sili k njegovi uporabi, čeprav vemo, da lahko reši življenje. Ljudje se bojijo prisile. A kvota ni prisila, to je omogočanje, da se nam ne bi dogajalo, da izbiramo slabše kandidate samo zato, ker so primernejšega spola".

 

"Vezanost žensk na otroka je nekako devet mesecev nosečnosti - v tem času, če je vse v redu, lahko delaš - in leto dni porodniške po naši zakonodaji. Od 40 let torej eno leto ženska ni vrhunsko pripravljena na delo. /.../ Razen enega leta investiranja v otroka je investirala na primer 18 let v izobraževanje, 20 let v delo, pa vseeno prevlada to leto neposredne povezanosti z otrokom."

 

"Še ena stvar je pomembna. Otrok nimamo samo ženske. /.../ Mladega moškega, ki bi se rad več ukvarjal z otrokom kot s kariero, družba gleda zelo čudno. A mnoge ženske, tudi če nimajo otrok, nimajo enakovrednih možnosti".

 

"Pomembno se mi zdi, da se zgodbo o kvotah umesti v splošno razpravo o kakovostnem upravljanju gospodarskih družb. Kakšno gospodarstvo želimo imeti? Ali je uspešnost gospodarske družbe nujno meriti le z dobičkom ali nas mogoče zanima, koliko časa bo obstala, koliko dobrega bo prispevala državi, družbi, skupnosti, kako se bodo ljudje tam počutili? Treba je odpreti širšo razpravo".

 

"Naj sicer poudarim, da se ne strinjam s poslovnim argumentom v prid kvotam, ki ga pogosto slišimo - da so tam, kjer so ženske, boljši rezultati. Mislim, da učinkov ne moremo razlagati na tako poenostavljen način - torej če dodamo eno žensko, bomo povečali promet. Toda zelo dobra podjetja vidijo enakost spolov kot korak naprej. Skrbi jih, da zaradi lastnih stereotipov ne bi izgubili kakovostne delovne sile".

 

"Menimo, da je Slovenija zelo egalitarna družba, vendar to ni res. Enakost spolov velja kot vrednota, tudi javnomnenjska podpora kvotam je najvišja v Evropi. A statistika kaže drugačno stanje. V upravah borznih podjetij je samo ena ženska. Zakaj? Ob podatku, da naša podjetja vodi 95 odstotkov moških, se morate vprašati, zakaj, ko pa okrog sebe vidite uspešne ženske".

 

"Poudarjam, da so kvote samo instrument.Treba si je prizadevati za nabor ustrezno usposobljenih in zainteresiranih žensk in odločevalce razbremeniti strahu, da bodo z izborom ženske naredili napako. /.../ Kvote uporabimo, da bi pozabili na spol". 

 

Celoten članek je dostopen na spletni strani Financ.

Dogodki

Facebook